Zgodovina

1940 Dragica Čadež se je rodila, skupaj s sestro dvojčico Marto, 29. aprila 1940 v Ljubljani v delavski družini. Oče Franc Čadež, rojen leta 1901 v Poljanah in mama Karolina, rojena Turk leta 1915 v vasi Žibrše nad Logatcem, sta se spoznala leta 1934 v Rožni dolini v Ljubljani in se čez dve leti poročita. 1947–1950 S sestro dvojčico obiskujeta štiri leta osnovne šole Pobrežje v Mariboru. 1951–1954 V času nižje Prve gimnazije v Mariboru usmeri svoje zanimanje v likovno umetnost. Dragici Čadež je zgled oče, ki ima vedno s seboj skicirko in svinčnik, pogosto nekaj premišljuje, beleži, načrtuje in skicira. 1955 Vpiše se na Prvo gimnazijo v Mariboru. V gimnazijski kleti deluje mladinski kiparski krožek, ki ga vrsto let vodi akademski kipar Gabrijel Kolbič. 1959 Tega leta maturira in opravi sprejemne izpite na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, na oddelku za kiparstvo, istočasno pa še sprejemne izpite na Fakulteti za arhitekturo. 1963 Diplomira s praktično temo – skulpturo Traged pri akademskem kiparju Borisu Kalinu in pri prof. dr. Špelci (Jelisavi) Čopič s teoretičnim delom Kristus na križu. Tega leta vpiše specialko za kiparstvo pri akademskem kiparju Borisu Kalinu. 1964 Postane članica društva slovenskih likovnih umetnikov – DSLU (danes ZDSLU). Najbolj značilna skulptura tega obdobja je Relief, 1964, za katero istega leta prejme študentsko Prešernovo nagrado. 1965 Konča specialko pri akademskem kiparju Borisu Kalinu. Poroči se z akademskim kiparjem Tonetom Lapajnetom. Skupaj živita in delata v njegovem ateljeju, nekdaj Černetovem ateljeju na Vrtači 5 v Ljubljani. 1966 Sodeluje na Formi vivi v Kostanjevici na Krki. Izdela skulpturo z naslovom Simbol T. Delovni material te Forme vive je predvsem hrastov les, ki ga je v okolici veliko. 1967 Dobi status svobodne umetnice. 1968 Ima samostojno razstavo v Mali galeriji v Ljubljani, s katero preseže študentska raziskovanja; les dokončno postane najpomembnejši material v njenem kiparstvu. 1969 Nadaljuje z razvijanjem minimalistične problematike in razmišljanjem o neokonstruktivističnih principih...